Spletna stran je namenjena objavi izsledkov raziskovalnega projekta PatchWORK, v okviru katerega raziskujem, kako se je oblikoval odnos med človekom in naravo, oziroma med človekom in krajino skozi delo v kmečkem gospodarstvu v Beli krajini. V letu 2022-2023 je 33 sogovornikov, rojenih med 1940 in 1994, delilo svoje spomine skozi polstrukturirane intervjuje, delavnice deljenja spominov in sprehode v kulturni krajini. Vlogo dela kot osrednje dejavnosti, skozi katero so ljudje gradili družbene odnose ter odnos s svetom narave, poskuša raziskovalni projekt osvetliti z vidika izkušenj in spominov iz otroštva, saj so se otroci od malih nog vključevali v delo. Koncept dela osvetljuje tudi z vidika živali in rastlin, predvsem skozi primer pašnih živali in orlove praproti ter brez, ki so pomembno zaznamovali pokrajino Bele krajine.
Kulturna krajina pripoveduje o povezanosti in soodvisnosti človeka in narave, predstavlja pa tudi pomemben del identitete. Z modernizacijo, opuščanjem živinoreje in zaradi mehanizacije kmetijstva so številni kali, steljniki, gmajne in košenice izgubili svojo funkcijo ter se zarasli. V zadnjih letih so bili v Beli krajini nekateri kali revitalizirani, steljniki pa zaščiteni kot naravna in kulturna dediščina. Oboji so danes cenjeni zaradi bogate biotske pestrosti.
Kaj nam povedo spomini in zgodbe iz otroštva o kulturni krajini? Ob zgodbah zaraščeni prostori zaživijo, tisti, ki so tudi danes v uporabi, pa pridobijo nov pomen. Zgodbe in spomini prispevajo tudi k medgeneracijskemu dialogu in prenosu znanja.
V okviru sekcije ljubiteljska znanost (Citizen Science) vabimo širšo javnost, da deli spomine in prigode iz otroštva in mladosti, ki se navezujejo na različne oblike kmečkega dela in s tem povezano spreminjajočo se kulturno krajino. Zanima nas delo na njivah in poljih, v vinogradu, sadovnjaku in gozdu, v steljnikih, travnikih, lugih in košenicah. Veseli bomo tudi spominov, vezanih na delo s pašnimi živalmi, voli in konji.
Zgodbe in fotografije zbiramo preko spletnega obrazca https://survey.tuni.fi/lime/231831?newtest=Y&lang=en ali na e-mail: barbara.turkniskac@tuni.fi
Zanima nas, kako se skozi različne generacije ob delu oblikujejo odnosi med ljudmi (npr. recipročnost, medsebojna pomoč, delitev dela po spolu in starosti) ter odnosi med človekom in naravo oziroma njegova umeščenost v prostor (skrb za kulturno krajino ter na drugi strani opuščanje in zaraščanje obdelovalnih površin; pomeni, ki jih pripisujemo krajini glede na lastne spomine izkušnje, pa tudi sedanje prakse).
Izbrano gradivo bo predstaljeno na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju leta 2025.
Projekt financira Evropska komisija v okviru programa Obzorje Evropa, Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA).
Vodja projekta je Barbara Turk Niskač, dr. etnologije, kulturne in socialne antropologije.