»Ko sem bila stara 7 let, sem v Učakovcih ob Kolpi pasla ovce. Sama sem jih vodila na pašo. Ves čas so mi bežale. Zato sem en dan vzela vrv-štrik in jih vse privezala na eno dolgo vrv. Nekaj časa so bile pri miru, potem pa so začele bežati. Vrv se je začela prepletati. Vse se je zapletlo. Nisem jih mogla razvozlati, saj so vlekle vsaka na svojo stran. Močno so blejale. To je čula moja mama in pritekla do mene. Na rokah je držala še dojenčka, mojega malega bratca. S škarjami je razrezala vrv, da se ovce niso zadušile in so lahko odšle domov.«
Paša je veljala za manj zahtevno delo in je bila zato pogosto obveznost otrok med sogovorniki rojenimi do začetka sedemdesetih let. Pred tem so ponekod poznali skupno pašo s črednikom; v Sodevcih so denimo imeli črednika do leta 1962. Prilagam simbolično fotografijo iz Belokranjskega muzeja Metlika, posneto leta 1960 v Ziljah, saj je po lokaciji in času najbližja zapisani zgodbi. Avtor fotografije: Jože Dular.
Comments