Sadno drevje - neme priče vaškega družabnega življenja, Dragovanja vas

Ta češnja je že onda rasla, ko smo mi bile majhne. Mi bomo zdaj sedemdeset stare. Tle je bila še ena, una je tudi stara, kar se ja spomnim. Pa cibure so bile. Ploti so bili i te je bila samo steza, vse je bilo ograjeno zaradi živali, krav, odpirala se je ta lesa. Deca smo se kle igrali, žogali, skrivali po skednju. I mame, stare mame so se kle srečevale. Starejši so se vsako nedeljo popoldan tu srečevali. So imeli une tesane, ko trame, za cimpre zložene, naši te, pa na vaši strani. I to so pole vsi prišli, vsi iz vasi lepo sedeli popoldan. A mi deca pol na vuha vlekli, da smo kaj čuli. Kmeti so pšenico mlatili, po vrti smo mize meli, ko je bila mlatva, te se je pole mlatlo, mlatilnica je vni bila. Zdaj pa žive duše nikjer.
(povzeto po pogovoru z Milko in Malko, rojeni 1954, 1955).