Mlada orlova praprot s svojimi polžasto zavitimi listnimi poganjki velja za očarljivo rastlino. Le eden izmed sogovornikov je omenil, da so poganjke praproti tudi nabirali za prehrano. Na Japonskem, Kitajskem in v Koreji sicer veljajo za delikateso (warabi), vendar jih je potrebno pred zaužitjem termično obdelati. Čeprav ima orlova praprot v zunanji uporabi številne zdravilne učinke, je ob zaužitju toksična. Predvsem mlada rastlina je strupena tudi za živali, saj vsebuje rakotvorne glikozide, tiamin in pteridin. Vendar pa v spominu sogovornikov krave in ovce med pašo v steljnikih mlade praproti niso jedle, temveč so izbirale travo in zeli.
Kljub temu so pazili, da orlova praprot ni bila pomešana med krmo. Mihaela (rojena 1963) se je spominjala, da so imeli kos zemlje, ki so ga kosili za posebej kvalitetno »seno«. »To je bilo malo, njega ni bilo dosti. Je bilo pa polno rožic notri. Tavžentrože recimo. Stara mama je najprej rekla, moramo tavžentrožo obrat. Da je ne bi slučajno pustili. To seno je bilo dobrodošlo za živino. Če je imela krava prebavne težave, so jo dali na stran in se ji je samo to seno dalo.« Vendar pa je vmes med zdravilnimi rožami rastla tudi orlova praprot, ki so jo morali otroci na licu mesta prebrati. Odrasli so kosili »in če je pravilno kosil, je naredil, mi smo rekli vakl, taka črta je bila, kupčki so bili.« Zadolžitev otrok pa je bila, da so kupčke razmetali in pobrali steljo: »Ko smo bili majhni, smo rekli, pa kaj to rabimo zbirat, saj imajo krave čas pozimi, pa ne bojo tega jedle. Krava ni jedla stelje. Ona jo je zbrcala stran.«
Comments