Drugač tle od kraja, ko smo pasli živino po lozi, rečemo po gozdu. Bolj po steljnikih, to je bila sama stelja. To je zdaj zaraščeno, 45 let, tu ni bilo prej nobenga drevja. Na paši smo dostikrat iskali med. Prej je bilo dosti čmrljev. In čmrlji so imeli pod zemljo satnce pa med. To smo redno iskali. Čmrlje. To smo vzeli slamce, pa smo lepo v satnco not, pa spili. Čmrlji so imeli bulši med kot pa čebele. Tega je bilo veliko prej.
V Puntovi gabrni so bili pa taki hrasti, pa gabri in tu smo polhe lovili. To je bilo zanimivo, polharija, mi smo to celo jesen, ko je bil žir je bilo ogromno polhov. Doma smo vse štumfe vzeli. Take ženske štumfe, pa smo pri kolenu odrezali, pa smo imeli čebljičke nabite, pa si lepo nategnu gor štumf, pa spodaj požoku s palčko, pa flik! Pa si šel domov s polhom. Tud lisice smo lovili, probali smo. Saj, kje boš lisico ulovil. Ko je prebrisana preveč, je že prej vedla kolk je ura.
(sogovornik, rojen 1953; foto: Barbara Turk Niskač)
Comments