Vrhovske vrtače denimo, ki zaobjemajo kar 100 vrtač, so tudi zaradi bogate biotske pestrosti razglašene za naravni spomenik (zgoraj fotografija iz Vrhovskih vrtač).
Z mehanizacijo kmetijstva se je obdelava številnih drag opustila. Sogovorniki so me popeljali po nekaterih zapuščenih zelnikih (na fotografiji spodaj opuščen in zaraščen zelnik pri Belčjem vrhu, kjer se je nekoč ”vse kosilo in oralo”).
Zelnik se je nahajal tudi ob Kolpi, pod vasjo Gorenjci (fotografija spodaj). Kot je povedala Vesna pa je bilo delo v zelnikih povezano tudi z druženjem: ”Ženske so v starih časih tu zelje sejale. Moja mama in moja stara mama. Ja se še spomnim, saj sem hodila z njimi. Tu je imela vsaka hiša svojo gredico, svoj zelnik. In to so šle vse naenkrat sejat. To so se zmenile kada grejo čistit, kada grejo sejat i kada grejo pukat. To je bilo druženje tako. I to je bilo lepo ograjeno vse, s pletenim plotom”.
Za konec pa fotografija iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja lese na vrtu v Gorenjcih leta 1972.
Barvne fotografije: Barbara Turk Niskač; ČB fotografija Marija Makarovič, gradivo hrani Slovenski etnografski muzej.
Comments