Posts from 2023

Lazi med Krvavčjim vrhom in Lokvico

Sogovornika iz Cerovca pri Črešnjevcu in Krvavčjega vrha sta mi pokazala, kje so se nekoč nahajali lazi: »To je bila njiva v gozdu, kjer je bila kaka draga, to je bila lepa, kvalitetna zemlja. Po dragah je bila črna, fina zemlja. Zelnik se je temu reklo. Tam je zelje raslo, čudovite zeljne glave, solata, korenje, čebula, fižol. To je bilo gnojno, tako da je hitro rastlo«.

Stelja skozi letne čase

Tako kot se je delo v kmečkem gospodarstvu spreminjalo glede na letne čase, je tudi orlova praprot spreminjala svoj videz in značaj od očarljive do grobe rastline, ki je povzročila nemalo poškodb.

Košnja v steljniku

Površine, ki se nahajo pod cesto za njivami pri gostilni Špec, so se kot steljniki uporabljale do začetka 80-tih let. Del so pogozdili s smreko, del pa se je sam zarasel. Fotografije so nastale na sprehodu, ko sta me Milka in Malka popeljali po zaraščenih steljnikih. V prejšnji objavi sta pripovedovali, kako so kot otroci po steljnikih pasli živino. Na jesen so se v steljnik vrnili s starši. O uporabi stelje priča naslednji zapis:

Zgodbe s paše

Celo pomlad so hodili starši v vinograd. Sosedi so hodili en drugemu trtje kopat. In pol midva z bratom, en je mogu na pašo, en štalo zrihtat. Ja sem zmeraj rada šla na pašo, brat je pa doma. Vmes hitro, tam smo se na vrtu zbirali vsa vas. Vsi smo tekli, vsak je moral doma delat. Smo se skrivali, nogomet igrali, pičpoč, kozopiš smo rekli. Seveda, stara mama je prišla iz trtja, mi tam po vasi, nič doma narejeno.

Družinska njiva pri Selah pri Dragatušu

Etnografija zaraščanja

To se je vse oralo z voli, je bila koruza, oves, ječmen, pšenica, vse. Vsaka njivica se je zorala.

O odnosu med ljudmi in živalmi II

Domače živali, fotografirane čez poletje 2023.

O odnosu med ljudmi in živalmi I

V drugi polovici 20. stoletja so kmečka gospodinjstva v Beli krajini običajno imela dve do pet krav, prašiče, ponekod tudi ovce, redkeje koze in osle. Pred mehanizacijo kmetijstva so imela tudi dva vola ali konja. Odnos ljudi in živali je bil večplasten.

Vrtički in njive

Vrtovi in njive predstavljajo pomemben vidik samooskrbe in medgeneracijskega prenosa znanja. Poleg zelenjave in poljščin, se na njih pogosto najdejo tudi rože. Brigita je delila fotografije bogatega pridelka iz njive in visokih gred. Stari lonci, lončene posode in pletene košare pa pridejo prav kot okrasne posode za rože. Pletene košare je spletel Brigitin dedek pred 25-30 leti.

Zelniki

Zelnik je manjše zemljišče, na katerem se goji vrtnine, zlasti zelje. Vrtače ali drage so bile zaradi rodovitne zemlje, večje vlage in zaščite pred pozebo posebno primerne za zelnike.

Mladica

Mi ne rečemo vrtače, ampak globočak. Zato ker je globok, globočak. Če je manjše, rečemo pa draga, al pa globača. V teh globačah se je zmeri na roke kosilo in to je bila živa procedura, prej ko smo to seno ven dobili. Pa še vole smo imeli prej. In to je ata vse na roke pokosu. Jaz pa kot majhen fantek, sem pa s palco to razkapal, da smo sušili. Ko smo volovsko vprego zamenjali s konjsko [v šestdesetih letih] smo pa jahal, zmeri smo šli s konjem v globočak, da je konj fajn, ne po ravnem, ampak iz globočaka ven - ko je dobil gasa, samo da bo prej ven. Saj ni šel rad notri konj, ker je vedu, da bo mogu pol tečt. Ob nedeljah se je pa cela vas zbrala, pa konja, pa voz, pa smo šli dol na Kolpo. Pa smo tudi konje onda oprali. To je bil pravi izlet. To je bila živa veselica. To je bilo pravo vzdušje. Voz ta velik, pa dva konja, kaj je to šlo lepo.

Ob Obrščici in Podturnščici

To so bili vse lugi. Sploh pa dol nižje, je bil tak močvirnat svet. Včasih je voda stala. Ko je bila komasacija in melioracija v osemdesetih so pustili nižje mrtvi rokav zaradi živali, zaradi ptic. Včasih je tu bilo še pa še živali. Jaz se spomnim, ko smo še z osnovno šolo šli dol, z učiteljico smo one rake iskali. Kaj je to rib bilo, to so bile velike ribe. Po tri kile so neke imele in več.